Reportaža AFC : Manchester United « Nazaj

Reportaža AFC : Manchester United

21 marec 2019 14:23

Minilo je 2 leti in ponovno je napočil čas, da obiščem tekmo Arsenala. Takrat, pred 2 letoma, sem bil na tekmi angleške Premier lige med Arsenalom in Manchester Cityjem, zdaj pa je v goste prihajal ta drug klub iz Manchestra in sicer Manchester United. Vendar je bilo ob tokratnem obisku marsikaj drugače kot zadnjič. Na klopi domačih ni več tiste dolge vitke postave, osivele glave, ki je dokaj tiho spremljala tekme svojega kluba. Zdaj je tam bil nov obraz in sicer energetični Unai Emery, z njim pa tudi nov obraz kluba in vetrič upanja. Tako sem na tokratno tekmo šel povsem drugače. Ne le z veseljem, da bom spet videl igrati svoj ljubljeni klub, ampak tudi z optimizmom, da bomo derbi proti svojim večnim rivalom odigrali tako kot je treba. Z mano je tokrat prvič bila tudi moja punca Tina, po novem navijačica Arsenala, ker kar se mora se mora (malo za šalo, malo za res) in ves vzhičen sem jo 10. marca, nekje po zajtrku posedel na Picadilly line in popeljal do podzemne postaje 'Arsenal'.

Tako kot mene že petič, je tudi njo takoj ob prihodu iz postaje osupnil vselej impresivni Emirates Stadium, ki se je kopal v nežnem nedeljskem soncu. Seveda je bilo potrebno takoj narediti nekaj fotografij in narediti par krogov okoli stadiona. Ker sva k stadionu prispela 5 ur pred tekmo, se še ni veliko dogajalo, a že sva lahko zaslutila neko energijo v zraku, kajti priprave so bile v polnem teku. Seveda sva pa zavohala tudi vonj po slastnih klobasicah in burgerjih, brez katerih na dan tekme seveda ne gre. Po fotkanju sva zavila v Arsenalovo trgovino 'The Armoury', kjer sva opravila vse potrebne in nepotrebne nakupe. S polnimi vrečami sve se nato odpravila napolnit želodec, kajti s polnim je lažje pit pivo. Pot naju je seveda zanesla v enega izmed kultnih pubov, kjer se zbirajo Arsenalovi privrženci in sicer v pub 'The Gunners'. Čeprav tam ni bilo takega vzdušja, kot sem ga bil vajen iz prejšnjih let, pa si vseeno lahko tu pa tam slišal kak napev, da je Tottenham to, kar pač je (rjave barve in smrdi) in druge znane Arsenalove navijaške pesmi. Naenkrat je bilo samo še uro in pol do tekme, torej je bil čas, da se odpraviva nazaj do stadiona.

Na tribunah sva bila približno 1 uro pred tekmo, ob prihodu nanje pa se je seveda spet slišal osupel 'Wow!'. Spet čas za fotografiranje, nato pa sva poiskala svoj sedež. Čas do tekme sva prebila s pokušanjem pite in piva, pregledovanjem enajsteric, nato pa je naposled napočil čas tekme.

Ura je odbila 16:30 po lokalnem času, ko je sodnik s piskom naznanil začetek tekme. Po tribunah je završalo, kajti derbi se je začel. Začeli smo dobro, kontrolirali smo igro in nasprotnika dobro stiskali že na njegovi polovici. Priložnosti so se sicer vrstile na obeh straneh, posebej po predložkih s strani. Hrabre seveda spremlja nekaj sreče in tako smo le za las ušli zaostanku, kajti Lukaku je že zgodaj zadel prečko. Ampak brez panike. 12. minuta, podaja Lacazetta in XhakaBoom! Granit Xhaka je namreč sprožil z veliko razdalje in zaradi neverjetne krivulje, ki jo je naredila žoga, je bil De Gea premagan. Vsesplošna evforija na tribunah! Gol nas je kar malce presenetil, zato smo še toliko bolj presenečno zatulili, se objemali in rjoveli. Nato je bilo še kar nekaj priložnosti na obeh straneh do konca prvega polčasa, vendar do spremembe rezultata ni prišlo.

Drugi polčas smo nadaljevali tam, kjer smo končali, vendar so tudi nasprotniki kar nekajkrat nevarno zapretili. Izstopala je borbenost naših igralcev po celem igrišču, tribune pa so dihale z ekipo. V zraku je bila napetost. Nato pa spet Lacazzete, prodor v kazenski prostor in neumnost Freda. Kontakt od zadaj, zvit padec Lacazetta in dosojena enajstmetrovka v našo korist! Do žoge je stopil noben drug kot Aubameyang in v zraku je bilo čutiti nekaj živčnosti zaradi zapravljene 11-metrovke prejšnji teden proti Spursom. Ampak tokrat Auba hladnokrvno po sredini, mimo De Geje in v 69. minuti smo se veselili našega drugega gola in vodstva z 2:0. Tekmo smo nato mirno popeljali do konca in v zraku je bilo čutiti veliko veselje in tudi olajšanje. Še en derbi, odigran točno po notah Unaija Emeryja. Briljantno!

Ker je med tekmo začelo kar močno deževati, so se navijači kar hitro razkadili, midva pa sva še malo ostala, se hladila in opazovala prelep Emirates. V nama je bila ena velika gmota vsesplošnega zadovoljstva in oba sva bila istega mnenja: Čimprej nazaj, čimprej spet na tekmo! Toliko večje zadovoljstvo sem čutil tudi zato, ker sem bil brez dvoma, da je čisto očarana bila tudi Tina. Tako lahko zdaj že oba zaključiva z rekom: 'Once a gunner, always a gunner!'

Gorazd Kovač in Tina Sraka

Zadnja tekma

ARSENAL

-

Brighton & Hove Albion

ARSENAL vs Brighton & Hove Albion

PRENOS: SPORTKLUB 1