Po dolgih letih simpatiziranja z Arsenalom, je končno prispel tudi čas zame, da se udeležim tekme svojega priljubljenega kluba. Z boljšo polovico sva se udeležila tekme na domačih tleh. Arsenal je v 32. krogu Premier lige, gostoval 12. uvrščeno ekipo – Brentford. To je bila prva tekma po vrhunski predstavi v Ligi Prvakov proti Real Madridu in domači zmagi kar s 3:0. Pričakovati je bilo nekoliko okrnjeno postavo glede same kvalitete, saj je bilo vendarle bolj smotrno spočiti ključne igralce za povratno tekmo Lige prvakov katera je v planu že čez nekaj dni.
1. Dan – Prihod v London
Po potrjeni informaciji o pridobljenih kartah, sem takoj odšel v akcijo za nakup kart. V London sva prispela okoli 10.30. Z najinim prihodom v center, pa je posijalo tudi sonce. Imela sva sončno vreme vse do samega povratka domov, kar je kot vemo zelo redko.
Check-in sva imela šele popoldan, tako da sva imela še veliko časa za raziskovanje mesta.
Pravijo, da si je potrebno mesto ogledati z najvišje perspektive. Obstaja kar nekaj takšnih točk – izbrala sva Sky Garden. Od tukaj se je lepo videl Tower Bridge, kateri krasi večino razglednic. Odločila sva se, da si ga ogledava še od blizu. Med potjo pa sva se še ustavila na sladoledu pred zgodovinskim gradom – Tower of London. Na to sva se z metrojem odpravila proti severnem delu - North London, kjer sva rezervirala nastanitev. Tam sva si ogledala še okolico in na hitro kupila nekaj stvari za najin zajtrk.
2. Dan – Ogled znamenitosti Londona in dres s številko 7 – Saka.
Mesto je ogromno in nekako se je težko odločiti kje začeti. Za raziskovanje mesta sva se odločila s pomočjo Hop-On Hop-Off busa. Avtobusi so precej pogosti, zato sva lahko vmes izstopila in si ogledala vse znane znamenitosti in predele mesta.
Po mestu opažam vedno več privržencev našega kluba. Tako mlajši in starejši del populacije je oblečen v različne barve dresov z različnega obdobja. Praktično nisem videl niti enega dresa naših rivalov z Londona, “the hype is on“!
Na hitro sva odšla še do trgovine The Armoury, kjer sva kupila dres Sakaja, tako sva lahko bila oba oblečena v Arsenalov dres.
3. Dan – Game Day
Na tekmo sva se odpravila več kot uro pred prvim žvižgom sodnika. Tukaj nisem želel ničesar pustiti naključju ali morebitni zamudi. Svojo prvo tekmo sem želel izkoristiti maksimalno.
Že na metroju je bilo videti polno navijačev v naših dresih. Izstopili smo na postaji z najlepšim napisom – Arsenal. Pred stadionom smo si izmenjavali usluge fotografiranja, bilo je zelo friendly vzdušje. Ob prihodu na stadion pa moj prvi pogled na zelenico stadiona Emirates, vaaau. Sedeže sva imela v 7. vrsti. Top!
Žal ni bilo toliko akcije po (najini) desni strani, saj je na desnem boku tekmo odigral Thomas Partey. Njegova igra na boku ni znana po prodiranju, tako zvan “overlapping“, kot to počne Ben White in Jurien Timber. Sva pa od blizu videla izvajanje večih avtov in pa seveda naša specialiteta – izvajanje kotov. Po akciji iz kota sva videla tudi gol, za 1:0 je zadel Kieran Tierney. Stadion je ponorel, prepričan sem bil, da se nam je odprlo in da nas čaka več zadetkov v mreži Brentforda. Vendar nas je razočarala odločitev VAR-a, kateri je kmalu zatem, razveljavil gol. Prvi polčas se je končal z 0:0.
Med polčasom me je draga želela presenetiti s pivom, vendar sva kar hitro ugotovila, da ga žal ne smeš odnesti do sedeža. Da nebi zamudil dogajanja na igrišču, sem ga moral spiti na dušek. Drugi polčas se je začel v podobnem tempu. Izgubljeno žogo je v noge dobil Rice, kateri je v svojem slogu “potegnil“ preko celotnega igrišča in na drugi strani zaposlil Thomasa Parteya. Ta je podajo odlično izkoristil, saj je žogo uspešno v 61. minuti pospravil v mrežo Brentforda.
Takoj po doseženem golu, je Arteta v igro poslal nekaj več prvokategornikov: Saka, Odegard, Timber, Lewis-Skelly. Pričakovati je bilo popolno ofenzivo in premoč nad Brentfordom. A vendarle je v 74. minuti Wissa iz nasprotnega moštva našel pot v mrežo Arsenala. S tem je postavil tudi končni rezultat za 1:1.
4. Dan - Stadium Tour in odhod
Zadnji dan sva izkoristila za ogled predela Camden z znamenito tržnico, ki ponuja praktično vse. Kdor še ni bil, res priporočam. Za zadnji dan pa je na sporedu ostala še ena kljukica. To je ogled štadiona in muzej. Tukaj seveda ni potrebno izgubljati besed, zgodovina Arsenala sega v leto 1886 in seveda je le-ta polna zanimivih mejnikov in uspehov, prepletena z legendami našega priljubljenega kluba.
Moram reči, da se mi je uresničila dolgoletna želja in sem res presrečen. V prihodnje se veselim udeležbe še večih tekem. Predvsem pa si želim ogleda na tekmi z večjim tekmovalnim nabojem, v večjem številu slovenskih navijačev. Come On You Gooners!
