Pa je prišel najin čas oz. nepričakovano kar naš čas.
Težko pričakovana zadnja domača tekma sezone Arsenal-Burnley.
S Tamaro sva imela 2 karti za tekmo. Nepričakovano pa sva uspela od lastnika apartmaja kupiti še karto za 4-letno hči pa sva rekla, zakaj pa ne =)
Ni potrebno razlagati, kako vroče je bilo že en dan pred tekmo. V trgovini, na ulicah severnega Londonu se je govorilo samo o tekmi z Burnleyem in pa morebitni lovoriki.
Čeprav je bil Burnley že obsojen na izpad, je bila previdnost navijačev velika. "To tekmo je potrebno dobiti, tako ali drugače."
To se je na koncu tudi zgodilo. Rezultat bi lahko bil še višji, a odločil je - seveda udarec iz kota. 60 millions down the drain, Kai Havertz scores again!
Vzdušje na tekmi je bilo fenomenalno, kot tudi čakanje na avtobus pred tekmo.
Tekmo smo dobili z 1-0.
Dan za tem pa nas je čakala še ena velika tekma: Bournemouth - City.
To tekmo sem si ogledal v pubu, kamor se je zaradi ogroomne gneče komajda prišlo.
Trajalo je..90 minut oziroma bolje rečeno 22 let. Potem pa..EKSTAZA. SLAVJE. Bournemouth je Cityju odščipnil točke - ARSENAL JE PRVAK! Slavje v pubu je bilo nepopisno.
Ampak to še ni bilo konec. V roku 1h je bilo pred Emiratesom že par 10.000 ljudi. In vedno več jih je prihajalo. Vse je bilo rdeče. Srečali smo se s Slovencema Rokom in njegovim bratom, skupaj smo uživali v rajanju. Bakle, norčije, navijanje. Ljudje vseh ras in narodnosti, a v rdečem dresu smo bili ena velika družina.
Velik privilegij smo imeli, da smo lahko doživeli slavnostne trenutke Arsenala, po 22 velikih letih. Hvala Arsenal Slovenija.
Aleš
