Po daljšem natančnem načrtovanju, razdraženemu spreminjanju terminov letalskih kart, ki je bila posledica priprav na kronanje Elizabetinega prvorojenega sinčeka, in nemirnemu pričakovanju je le nastopil trenutek za let v mesto ničelnega poldnevnika. Iz italijanskega plavajočega mesta smo po prav nič nenavadnem letu irskega letalskega nizkocenovnika uspešno prispeli v domovino najboljšega nogometnega kluba v častnem spremstvu predsednika našega navijaškega kluba.
Pred nastanitvijo v apartma v Old Townu smo na nebotičniški ulici Liverpool Street napolnili želodec z izvrstno pico in s pivom pomirili živce od potovanja v restavraciji Tank & Paddle, kjer nas je po velikem presenečenju postregla Slovenka. Čeprav smo ugotovili, da ni prihajala iz savinjske regije Slovenije, zastonj obroka ali vsaj runde kljub temu nismo dobili.
Po sila neudobno prespani noči, kjer je postelja bolj spominjala na vrtačo kot na žimnico, smo celoten prvi dan v Londonu preživeli na nogah in si tradicionalno ogledali najbolj znane mestne znamenitosti – od Big Bena, Trafalgar Squarea do počitka v Greenwich parku. Do parka smo si privoščili vožnjo z dvonadstropnim avtobusom, ki ni nič kaj prida dajal takšnega vtisa kot tisti v filmu iz Harryja Potterja.
Obsijani s soncem smo le preko mobilcev spremljali in navijali za napredovanje Arsenal Women v ligi prvakov. Na poti nazaj proti apartmaju smo se sprehodili še skozi Isle of dogs do Canary Wharfa, kjer v nebo štrlijo številne stopnice, ki smo jih predtem opazovali iz parka.
Dan dogodka težko pričakovane tekme smo pričeli in namenili le Arsenalu ter ves dan preživeli na nogah po ulicah Highburya, Islingtona in seveda tudi stadiona Ashburton Grove, ki je večini bolj poznan po letalski družbi z Bližnjega vzhoda. Po nakupovalnemu navalu v sicer že pošteno izropanem Armouryju smo artikle varno odložili v apartmaju ter se vzhičeni vrnili na mesto dogodka, ki se je obetal v večernem času.
V družbi pravih navijačev v Arsenal Supporters Clubu smo nazdravili kot se šika in odrinili na spektakel, ki je sledil – londonski mestni derbi med Arsenalom in Chelseajem.
Fenomenalna predstava fantov na tekmi je prekinila niz neljubih rezultatov iz prejšnjih tekem, kar je bilo občutiti tudi na tribunah Emiratesa. Od prvih napevov North London Forever do vseh zbadljivk namenjenih Chelseajevim navijačem, ki so tekmo spremljali na tribuni pod mestom, kjer smo kričali mi, se naše glasilke niso vdale.
Enosmeren promet, ki smo ga v fantastičnem prvem polčasu kronali s tremi goli v gostujoči mreži, nam je zagotovil zmago. Po odmoru so gostje kljub neumornemu draženju z laserjem nekoga s tribune vendarle uspeli izvleči vsaj časten gol.
Naslednje jutro smo se zmagoslavno znova podali na potep po Londonu. Zasližili smo si tudi tradicionalni angleški zajtrk v Sky Gardnu in uživali tako v dobri postrežbi kot razgledu na mesto.
V čudovitem sončnem popoldnevu smo skočili še na izvidnico v londonski živalski vrt (kjer na presenečenje ni bilo opaziti Sp*rsovih navijačev) in barviti Camden Town, ki je svoje čare poudarjal v popoldanskem in večernem obdobju dneva.
Prihod četrtka je naznanil vrnitev domov z "izredno točnim" letom irskega nizkocenovnika, ki pa ni zaznamoval čustev, doživetja in nepopisnega užitka zmage, ki smo jo imeli čast izkusiti na ogledu tekme.
Gregor, Mišela, Rok in Uroš (C)
