Ojla, Topničarji!
Naj že na samem začetku povem, da je bil to moj daleč najlepši obisk tekme v Londonu, zaradi več razlogov ...
Vse skupaj se je začelo na tako dolgo nazaj. Običajno planiram tovrstna potovanja več mesecev v naprej, a tokrat planov sploh ni bilo! V četrtek popoldan, 3 dni pred tekmo(!), me je naš predsednik obvestil, da se je sprostila ena karta za zadnjo tekmo sezone. Zadnjo, na kateri smo še bili "v igri" za kanto ... Prvo po dvajsetih letih! (Ja, to vsi vemo, hehe) Odločiti je bilo treba praktično v minuti in vse zorganizirati. Po posvetu z ženo in šefico v službi, sem rekel "GREM". :)
Takoj zatem je bilo bookirano letalo, po presenetljivo ugodni ceni, ter prenočišče. Solidno sobo s kopalnico in mini kuhinjo, prav tako po ugodni ceni, sem dobil na Bryantwood Road, ki je od Emiratesa oddaljena 200m. Vse se je odvijalo tako hitro, da časa za veselje in vznemirjenost dobesedno ni bilo...
A vse se je spremenilo že v petek, evforija pa je naraščala do odhoda v soboto zjutraj. Letel sem iz Trsta, do letališča pa me je peljala mami :) Tik pred odhodom iz Ljubljane men je klical, do prej bežno poznani Topničar, Tim. Pobrala sva še njega in se odpravili na pot. Let je bil relativno miren. Po pristanku sva se odpravila vsak svoji nastanitvi naproti. Tokrat sem prvič našel točen naslov brez navigacije...
Sledilo je ... Obvezen obisk Armourya in seveda pivo! Zašel sem v pub Highbury Library in naletel na prijaznega gospoda, ki je, glede na mojo opravo, hitro ugotovil zakaj sem tam. Kasneje se nama je pridružilo še nekaj njegovih prijateljev, ter Tim. Na soncu, ob mrzlem pivu, smo klepetali in klepetali... S Timom sva hitro ugotovila, da sva naletela na "terno"! Vsi so bili več desetletij nosilci letnih vstopnic, nam omiljenega Arsenala. Prilovedovali so nama o dogodkih iz Highburya, ki jih mi lahko podoživljamo samo na YouTubu. Topničarji od A do Ž! Sledilo je presenečenje... Povabili so naju na "družinsko vrtno topničar zabavo" oz. ogrevanje pred tekmo. Ura? Nedelja 13:00. Sobotni večer se je končal relativno mirno, misli pa so že bile na nedeljski tekmi.
Match day! Match day kot se spodobi. Dan sem začel s kavo, ter sprehodom okoli stadiona. Bilo je popolnoma tiho in mirno, po glavi pa se mi je nenehno vrtela misel "kaj pa če, kaj pa če nam uspe ..."
Dobila sva se s Timom in hitro je bila ura 13:00, ter čas za vrtno zabavo. Lokacija le te je bila prav tako neverjetno-čez cesto od Emiratesa! Z odprtimi rokami so naju sprejeli, pričakala pa naju je bogato obložena miza, ter pivo v lavorju z ledom. Vzdušje je bilo res nekaj posebnega, saj so se vsi obiskovalci poznali med seboj ... Očetje, sinovi, mame, hčere, prijatelji, staro, mlado... Vsi pravi Topničarji, oblečeni kot se za tak dan spodobi. Bila sva res na pravem mestu v pravem trenutku. Za konec je sledila gasilska fotka, ter prepevanje znanega napeva "North London forever". Da ti kocine dvigne!
Počasi smo se odpravili proti svojim sedežem. Tam sva se srečala še z našim Alvinom. O sami tekmi ne bom izgubljal besed, ker ste jo verjetno vsi gledali. Bi pa izpostavil vzdušje... Bil sem že na nekaj domačih tekmah, a tokrat je bila atmosfera res nekaj posebnega. V zraku je bilo čutiti posebno napetost in navdušenje. Od prihoda na stadion, ko se je res glasno navijalo, do še kake ure po koncu tekme, ko so se igralci še družili na igrišču. (fotografija Alvinove roke je dovolj zgovorna)
Glede na razplet dogodkov so bila prisotna mešana občutja, a misim, da nihče ni bil pretirano razočaran. Fantje so odigrali fantastično sezono in vsi že z optimizmom zremo novi sezoni naproti.
Ko potegnem črto je bilo mojih najbolj intenzivnih in čustvenih 24ur v življenju Topničarja!
Cheers, Alan #coyg
