V petek, 12. 8., smo se v popoldanskih urah iz ljubljanskega letališča odpravili na enotedenski izlet v London. Po pristanku na Gatwicku smo se takoj odpravili proti hostlu, saj je bila ura zaradi zamude leta že precej pozna.
Že prvi dan v Londonu je ponudil enega izmed vrhuncev: prvo ligaško tekmo sezone na Emiratesu. Ker je bil to naš prvi ogled tekme na domačem igrišču, smo se z vlakom že v dopoldanskih urah odpravili proti slavni postaji Arsenal. Navdušenost in pričakovanja na tisti »pravi« začetek sezone smo lahko začutili takoj, saj se je že v zgodnjih urah okoli stadiona zbralo že kar nekaj topničarjev. Pot nas je najprej ponesla v Armoury, saj smo se morali primerno opremiti. Pred začetkom tekme smo imeli še nekaj časa, zato smo se odpravili še na kosilo, da je bila energija med tekmo na dovolj visoki ravni. Na stadion smo prišli slabi dve uri pred začetkom. Odpravili smo se proti sedežem, nato pa še po pijačo. Pred začetkom tekme smo si s preostalimi navijači na ekranih ogledali še del tekme med Aston Villo in Evertonom, ki je potekala v zgodnejšem terminu. Začetek tekme se je bližal, na tribunah je bilo vsako minuto več domačih (in tujih) navijačev in že je bilo moč slišati občasen vzklik: »Arsenal, Arsenal!« Vse je bilo pripravljeno na sprejem varovancev Mikela Artete.
In že je na igrišče prikorakala enaka začetna enajsterica, ki je na uvodni tekmi sezone brez večjih težav odpravila Crystal Palace. Vzpodbudna pa je bila tudi novica, da sta se na klop po odsotnosti vrnila Tomiyasu in Smith Rowe. Ob prihodu so za boljše vzdušje s koreografijo poskrbeli še navijači na Clock Endu in North Banku.
Tekma se je začela po naših željah. Pritisk smo izvajali že na polovici Leicestra, v nasprotju s pričakovanji pa je prvo resno priložnost pa je po napaki Xhake zapravil Fofana. Ramsdale je moral tako že zelo zgodaj ogreti svoje rokavice. Nadaljevanje je spet pripadlo topničarjem: stalen pritisk, vratnica Xhake in končno zasluženo vodstvo. Kratke in natančne podaje na levi strani kazenskega prostora Leicestra so pripeljale žogo do Jesusa, ki je z ne preveč močnim, a zato toliko bolj natančnim strelom v desni zgornji kot, načel mrežo Warda. Emirates je eksplodiral od navdušenja, energija pa je nogometaše ponesla do drugega zadetka. Po kotu Martinellija in odboju gostujočega igralca, je Jesus na drugi vratnici iz neposredne bližine poskrbel za dvojno vodstvo. Do konca prvega polčasa smo videli še priložnost Jesusa za hat-trick ter sporno odločitev sodnika, ki je ob padcu Vardyja pokazala na belo točko za Leicester. Na srečo je posredoval VAR in odločitev je bila razveljavljena.
Drugi del se ni začel po naših željah. Po predložku Leicestra je prišlo do nesporazuma med Ramsdaleom in sicer odličnim Salibo, ki je žogo z glavo nesrečno potisnil v svoj gol. Takrat se je prvič na tekmi glasneje slišalo gostujoče navijače, ki pa jih je kmalu utišal Xhaka. Po predložku z desne strani Ward ni dobro ocenil žoge in jo je odbil naravnost do švicarskega vezista, ki mu iz bližine ni bilo težko zadeti prazne mreže. V nadaljevanju je Rodgers v igro poslal Praeta, Iheanacha ter Dako. Očitno so slednji poskrbeli za dodatno moč v vrstah Leicestra, saj so v 74. minuti po odlični akciji Maddisona na desni strani prišli do zmanjšanja zaostanka. Za trenutek smo že pomislili, da bo zaključek tekme napet, vendar je le minuto kasneje z zadetkom iz razdalje vse dvome o zmagovalcu s svojim drugim zadetkom sezone razblinil Martinelli. Edini omembe vreden dogodek do konca tekme je bila vrnitev Smith Rowa na zelenice, kar je s strani navijačev poželo plaz navdušenja.
Konec tekme, rezultat 4:2 in stoječe ovacije za domačo ekipo. Skozi celotno tekmo je bilo čutiti povezanost navijačev ter igralcev na igrišču, nekaj, kar se je od časa Highburyja kar nekako izgubilo. Pozitiven vstop v sezono ter mlada in energična ekipa Mikela Artete nam vlivata upanje, da bo prihajajoča sezona uspešna ter da bomo lahko v čez dobro leto na Emiratesu ponovno slišali znano melodijo Lige prvakov. Za dosego tega cilja bo Arsenal skušal dobro serijo nadgraditi že naslednji teden na Vitalityju pri Bournemouthu, mi pa se polni pozitivni vtisov ter z lepim pogledom na prvenstveno lestvico odpravljamo na preostanek dopustovanja v Londonu.
Up the Arsenal!
Jure
