Letos sva se ponovno včlanila v želji da bi šla na kak derbi v živo. Prišla je prijava za tekmo Arsenal & Liverpool in sva rekla zakaj pa ne, nimava kaj za zgubit.
Ob prejetju maila, da sva samo midva srečkota dobila karte, se nama je izpolnila še ena velika želja spremljati veliki derbi v živo. Takoj sva šla v iskanje kart za avion in prenočišče.
Let iz Zagreba proti Stanstedu sva imela nedeljo ob 6ih zjutraj. Ob prihodu na Stansted sva se z avtobusom odpravila do Liverpool Streeta, potem s podzemno na vsem znano podzemno postajo Arsenal. Ker je bil Armory shoop se zaprt sva se odpravila v bar The Eaglet in Tollington, da podoživiva navijaško vzdušje pred tekmo. Po nakupih v Armory shopu in podkrepljenosti iz McDonald's sva se odpravila na tekmo.
Vzdušje je bilo takoj nenormalno in naelektreno, je bilo vse pripravljeno na domačo zmago. Štadion je bil poln in vsi smo že čakali sodnikov žvižg. Čudovita akcija iz obrambe, po domiselni kombinacije na sredini prvi gol Arsenala s strani Sake v 14 minuti – štadion je ponorov. V prvem polčasu smo bili krepko boljši, vendar se je polčas končal neodločeno, po naši nespretnosti v obrambi in avtogulu Gabriela v 48 minuti, vendar je obetalo ogromno za drugi polčas. V drugem polčasu je Liverpool začel igrati bolje. Po napaki Liverpoolove obrambe in vztrajnosti Martinelija smo v 67 minuti ponovno prevzeli vodstvo. Nepopisno veselje na stadionu, občutki zaradi katerih greš na derbi, lahko opišeš samo z eno besedo... noro... Stadion je bil v dileriju. Potem se je zgodil drugi rumeni karton Konateja, tako smo imeli še moža več na igrišču. Liverpool je napadal, vendar ni mogel streti naše granitne obrambe. V 92 minuti pa še ena mojstrovina Trosarda in je bilo že 3:1...Stadion je ponorel, tresel se je cel stadion. Po sodniškem žvižgu se je rajanje po zmagi prestavilo na ulice in lokalne pube, sama sla ponovno v Toolington in The Eaglet.
Zjutraj sva se odpravila malo po Londonu in nazaj proti domu.
Nepozabna izkušnja, katere ne bova nikoli pozabila, nora tekma, vzdušje naelektreno, zmaga zaslužena, veselje nepopisno... Želja vsakega navijača, da enkrat doživi tak derbi.
Še enkrat hvala Arsenal Slovenija za nepozabne trenutke.
Arsenal for life
Mitja in Klemen
