Po prejetem e-mailu z razpisanimi datumi tekem sem takoj poklical Robija in ga prašal : Sine a se prijaviva na tekmo z Cityem? Robi takoj odvrne : Zakaj pa ne , saj več kot zgubiti ne morejo. Prijava oddana , nemisleč ,da sploh imava opcijo dobit karte ,glede na to da sva nova člana . Čez par dni prejmem e-mail ,da sva bila izbrana za karte. Hitra rezervacija letalskih , ter hotela in že se je pričelo odštevanje do datuma odhoda. Vmes sem še kontaktiral prijatelja Jona , kateri je pa ravno v času najinega dopustovanja v Londonu odšel v toplejšo Španijo. Končno je prišel dan odhoda iz Ljubljane sva se odpeljala na letališče Marco polo. V večernih urah sva pristala v Londonu , hiter check-in v hotelu in že sva se odpravilo na slavni Liverpool street v nočno življenje. Prav dosti časa za počitek ni bilo , saj sva imela na razpolago samo 3 dni . Po neprespani noči naju je čakala že prva tekma Millwall- Hullcity. Do stadiona sva imela precej blizu in sva se tja odpravila že prej , kjer naju je čakalo že prvo presenečenje. Presenečena sva ugotovila , da domači igralci parkirajo svoje avtomobile pred stadionom in se potem med navijači sprehodijo do garderobe , vmes seveda podelijo še par avtogramov in naredijo par selfijev z navijači . Čeprav ne ravno polnemu stadionu je bila atmosfera odlična, tako domači kot gostujoči navijači so bili glasni celo tekmo , največ vtis je seveda naredila njihova glavna pesem : No one likes us , we are Milwall super Millwall , we are Milwall from the Den . Super uvod v nogometni vikend. Naslednji dan je sledil dan , ki sva ga oba nestrpno pričakovala . Zjutraj je sledilo zgodnje bujenje , naprej sva se odpravila na ogled Wembleya nato pa polna adrenalina proti Emiratsu , naprej v klubsko trgovino , nato pa sem Robija peljal na ogled okolice , naprej na ogled Highburya , nato pa sva se odpravila do Gunners puba kjer so se že začeli zbirati navijači . Pred pubom sva prisedla k dvema gospodoma , ki sta imela sezonske karte in smo ob vrčkih piva predebatirali celotno zgodovina Arsenala. Zvedela sva veliko novega , žal sem imena obeh pozabil , bi sem jim pa še enkrat zahvalil za enkraten pogovor. Čas je hitro minil in že je sledil odhod na stadion . Atmosfera pred tekmo v tunelih je bila neverjetna , čutila se je nervoza , saj Citya že lep čas nismo premagal . Usedla sva se na svoje sedeže in kmalu dobim zanimivega soseda. Robert iz Hongkonga zvesti privrženec Arsenala kateri je bil že na tekmi proti Totenhamu. Glasen , živčen ob vsakem napadu in protinapadu ravno nasprotno moje mišljenju o prebivalcih Hongkonga . O sami tekmi ne bom preveč dolgovezil ,namreč zmaga je bila več kot zaslužena , predvsem pa predstava Salibe kateri ni dovolil Halandu niti dihat. Vzdušje nerealno med in po tekmi sploh pa ko so predvajali pesem North London forever , najverjetneje eden mojih najljubših prizorov v življenju . Po sami tekmi sem dal še intervju za Arsenal fan reaction. Sledilo je rajanju v Gunnersu še pozno v noč , naslednji dan je bil za naju težek , ne morem si misliti kakšen je bil še za tiste , ki so se odpravili v službo in takih je bilo kar nekaj , saj so vsi pravili , da takšno zmago je treba proslaviti neglede na posledice , namreč Gunners je bil še ob polnoči še nabito poln. Spoznala sva precej novih prijateljev Robert , David , Jake in še marsikdo katerega ime sem pozabil hvala za nepozaben večer in se vidimo prihodnje leto
Za zaključek lahko samo rečem tri besede : SANJSKO , ZGODOVINSKO , NEPOZABNO
ŽAN IN ROBI
