Angleški derbi s slovenskim pridihom
Dolgo pričakovani vikend, v katerem je na stadion Emirates prišel velikan angleškega nogometa Manchester United, je naposled le prišel. Zakaj dolgo pričakovani? Zato ker je bil celotni vikend izlet v London pripravljen kot presenečenje za rojstni dan moje punce. Vstopnice so bile s strani navijaškega kluba Arsenal Slovenia potrjene ob koncu novembra lanskega leta. Nato pa je bilo to presenečenje z namigom zgolj bežno omenjeno v voščilu za rojstni dan v začetku decembra in sledilo je (zame, ker sem vedel) precej dolgo čakanje ter skrivanje že organiziranega izleta v London, ki se je zgodil v vikendu ob koncu januarja.
Uspelo mi je. Uspelo mi je dvoje. Uspešno skrivanje presenečenja in občasno stopnjevanje izražene želje po tem, da ponovno odletiva na kak vikend oddih in si tam ogledava kakšno nogometno tekmo evropskega velikana. Seveda sem največ med domačimi ogledi tekem Arsenala po TV-ju omenjal ravno to, da bi bilo fajn spet iti kaj v London na tekmo Topničarjev…
In tako je bilo to sobotno jutro, dne 24. januarja, rezervirano in namenjeno natanko temu. Vikend izlet v London z dodatkom ogleda muzikala Mamma Mia ter tekme najboljše nogometne lige na svetu! Še prej pa presenečenje, ki je rahlo mejilo na šok. Ko sem zjutraj po opravljenih obveznostih prišel domov, sem nekje okrog 8. ure punco vprašal, če se mi pridruži pri zajtrku. Dejala je, da bo še spala, češ da je danes brez skrbi in obveznosti. Samo sem se nasmehnil sam pri sebi ter ji rekel, da potemtakem ker sva brez nekih planov za vikend, lahko tudi odletiva v London in greva na ogled muzikala. Naj povem, da za muzikal je vedela, saj je za minuli rojstni dan z mojo organizacijo (priporočilom) od sorodnikov dobila darilni bon za muzikal, kateri pa je seveda bil tako narejen, da ni razkrival dejanskega datuma, čeprav je bil seveda kupljen prav za ta dan. No, niti moje omembe muzikala v tistem polsnu ni jemala preveč resno. Nato sem pa malo bolj odločno dejal, da naj vstane in ko me je pogledala, sem ji dejal, da potujeva v London in da je vse organizirano. V istem trenutku sem ji tudi začel pošiljati letalsko karto, karto za vlak od letališča do centra, pravo karto za muzikal Mamma Mia ter ji pokazal (nisem ji moral poslati) vstopnici za derbi med Arsenalom ter Manchester Unitedom. “O fak,” so bile polek nasmeška prve besede in tako sva oba imela zajtrk skupaj, čeprav nekaj minut pred tem ni še nič kazalo na to. Ja, včasih za spremembo jutranjega stanja (ugodja) pač ne potrebujemo veliko…
Tudi za slabe tri dni Londona ni potrebno veliko pakirati in tako sva se brez stresa odpravila na 2-urno pot do letališča na Dunaju. Pot do tja ter sam let do angleške prestolnice sta potekala brez posebnosti. Ko sva pristala na letališču Luton, naju je pričakalo oblačno, a suho vreme. Nato je tudi prijetna vožnja z vlakom do centra hitro minila in že sva se udobno namestila v apartma, katerega sva imela na zelo dobri lokaciji, ki nama je omogočala hiter dostop do teatra ter drugi dan do stadiona Emirates.
Uh, kakšen dan za Barbaro, ki je zjutraj malo pred 8. uro še nameravala (dolgo) poležavati v postelji, ob pol osmih zvečer po londonskem času pa je že sedela v gledališču Novello ter čakala, da se zavesa na odru razpre, da lahko uživava v zabavnem muzikalu. Že lansko leto sva namreč obisk Londona združila z zabavo v gledališču. Bilo je nepozabno, saj sva prvič doživela izkušnjo spremljanja muzikala, zato tudi tokrat tega nisva želela izpustiti. Ni nama bilo žal, saj je tudi muzikal Mamma Mia zelo lep in zabaven. Ampak to je bila zgolj uvertura v dogodek, ki je sledil naslednji dan…
Nedeljo sva začela z odličnim poznim zajtrkom ter se odpravila derbiju naproti! Naj povem, da glede na to, da sva že nekajkrat bila v Londonu, tokrat nisva imela v planu nobenega ogleda katere izmed klasičnih (glavnih) znamenitosti angleške prestolnice. V bližini bivanja sva imela Britansko knjižnico, zato sva ob sprehodu mimo radovedno zavila vanjo. Bila je polna znanja željnih študentov, ki so nedeljsko popoldne preživljali ob bogatenju svojega znanja. Zanimivo in pohvalno!
In končno sva sedla na podzemno železnico ter se odpravila do postaje Arsenal. Takoj po prihodu iz postaje se je že čutil pridih nogometnega spektakla, ki ga ob gruči navijačev, ki se sprehajajo proti stadionu, pomagajo poustvariti stojnice z navijaškimi rekviziti ter hrano in pijačo. Pohitela sva mimo teh mikavnih stojnic, saj sva želela čim prej priti do stadiona, kjer sva ustvarila nekaj obveznih fotografij za spomin (tudi z novim puloverjem kluba Arsenal Slovenia). Ker sva bila na stadionu slabo uro pred začetkom tekme, sva lahko brez težav šla tudi do sprednjih vrst v spodnjem sektorju stadiona, ki so tik ob klopeh za rezervne igralce. Tako sva od blizu spremljala prihod igralcev na ogrevanje ter še zadnjo izjavo trenerja Manchester United-a Michael Carrick-a pred tekmo. Nekaj posebnega je doživeti to, da (velika) imena angleškega nogometa vidiš tako od blizu. Seveda pa je bil prav poseben občutek pozdraviti slovenskega igralca, četudi igra za velikega rivala. Benjamin Šeško se je na najine klice s tribune ter slovensko zastavo prav simpatično odzval, se nasmejal in dvignil roko. Imela sva namreč srečo, da so bili rezervni igralci United-a v tistem času na igrišču zelo blizu tribune, kjer sva bila pred začetkom tekme. Mislim, da sem o tem že pisal, in sicer zdi se mi res nenavadno (drugje po Evropi tega še nisem doživel), da lahko po stadionu prehajaš med tribunami in/ali sektorji, s tem pa prideš popolnoma v bližino igrišča. Čeprav vemo, da Benjamin rad deli avtograme, se je pa vseeno poznalo, da je šlo za njemu gostujočo tekmo, zato se ni preveč bližal tribunam, zato se ni odzval prošnjam za podpis na slovensko zastavo. Ampak nič za to, za to bo še možnost ob kakšni drugi priložnosti…
Tekma je bila nora. Pravi angleški derbi! Preobrati, dobro vzdušje na tribunah ter 5 zadetkov. Žal edino rezultat ni šel v prid Topničarjev (spet, kadar sva bila midva na tekmi). Vseeno ta izgubljena bitka ne pomeni izgubljene vojne in močno verjamem, da sva z Barbaro bila priča angleškemu prvaku za sezono 2025/2026! Go Gunners!!!
Glede na to, da sva imela let nazaj šele drugi dan, sva si v Londonu po tekmi ogledala še Canary Wharf Winter Lights Festival, ki je tudi bil prava paša za oči.
Lepo doživetje, prijetni spomini in uspelo presenečenje. Hvala London, hvala Arsenal in Manchester United ter hvala klub navijačev Arsenal Slovenia!
Matej Brumen
