24 urni izlet v London za naš Arsenal. Večina verjetno ne bi bila pripravljena na to kar sva naredila midva, ampak odločitev je bila, da se gre v London izključno samo na tekmo in nazaj. Seveda je delno k temu pripomogel tudi urnik letov, ki tokrat ni bil najbolj naklonjen z zgodnjim povratnim letom na Brnik. Vse skupaj se je začelo v torek zjutraj, skok na letalo in v London, pričakovanja so bila velika glede na to, da so bile take tekme precejšnja redkost v zadnjih letih. V Londonu je sledil kratek sprehod po centru mesta in nato nadaljevanje do našega drugega doma v severnem Londonu. Obvezen obisk trgovine in manjši nakup, nato je prišel prvi dogodek in sicer pozdrav igralcev ob prihodu na stadion. Zagotovo ena boljših izkušenj, ko lahko igralce vidiš dobesedno na en meter. Nato je prišel čas za vstop na stadion in stopnjevanje napetosti pred tekmo, seveda ni šlo brez navijanja pod tribunami stadiona, kjer je najbolj glasno odmevalo, da smo na poti v Munchen. Tekma se je začela ob odličnem vzdušju, ki na žalost ni trajalo dolgo, saj so gostje hitro povedli, kar je pričakovano odrezalo dobršen del stadiona. V nadaljevanju polčasa smo bili vedno boljši, vendar na žalost nismo uspeli realizirati priložnosti, v glavni vlogi je bil tu Martinelli. Drugi polčas se je začel izjemno, ko je gol zabil Merino, vendar navdušenje ni trajalo dolgo, saj je bil gol razveljavljen zaradi prepovedanega položaja, seveda točnega posnetka na stadionu nismo dobili, kar je tudi ena izmed bolj motečih stvari pri VAR-u, ko si na stadionu. V nadaljevanju smo si ustvarili še eno lepo priložnost preko Trossarda, njegov strel je z odlično obrambo vratar gostov pospremil v kot. Na koncu smo bili lahko zadovoljni, da v Pariz odhajamo samo z golom zaostanka, saj so imeli gostje še dve res zreli priložnosti za zadetek. Konec tekme, veliko razočaranje, da nismo dosegli vsaj zadetka, vendar z optimističnim razmišljanjem, da obračuna še ni konec. Na tej točki moram pohvaliti gostujoče navijače, ki so skozi celotno srečanje ustvarjali neverjetno vzdušje in skrbeli, da nismo bili kot angleži radi rečejo kot v knjižnici. Po tekmi še srečanje z lokalnimi znanci, ki so bili izredno veseli ponovnega snidenja po skoraj letu dni. Da je bil udarec poraza še hujši je poskrbela misel na neprespano noč na letališču, ki se ni izkazala za prehudo, 24 urni izlet pa je bil sklenjem s pristankom ob 10ih na Brniku in odhodu naravnost v domačo posteljo.
