Ok, v bistvu so vsi moji obiski so povezani z obiskom koncertov in festivalov. Tokrat so bili na sporedu sestanki z raznimi glasbenimi agencijami, kar se je poklopilo s povratno tekmo četrtfinala Lige prvakov proti portugalski Benfici.
Ker je šport globoko vtkan v bivanje na Otoku, beseda slej ko prej nanese tudi na nogomet. Tako sem teden že začel precej neugodno, saj sem po končnem rokovanju z enim od agentov ugotovil, da navija za Tottenham in ima že od malih nog letno karto. Huh, to ne bo dobro za biznis, sem si mislil in obrnil na šalo, da bo naslednje leto rivalstvo mirovalo, saj morda v prihodnji sezoni ne bomo igrali v isti ligi. Meni se je to najbrž zdelo bolj smešno kot osebi na drugi strani. Če bo kaj posledic, še čakam.
V sredo pa sem pri gospe z druge agencije ugotovil, da je Portugalka in da gosti dva prijatelja, ki sta prišla na tekmo. Hm, nismo rekli, da je London rdeč?
No, in je tudi bil, namreč na vlaku proti stadionu. Zadnji del poti je bil pospremljen s pesmijo navijačev, med tekmo pa je bilo vzdušje zelo gledališko. Še dobro, da so bili gostujoči navijači toliko bolj vročekrvni. Igra je bila v skladu z zadnjimi tekmami, torej precej brezidejna oziroma kar dolgočasna. Arteta je imel v načrtu predvsem zakleniti gol, kar mu je tudi uspelo in to je prineslo napredovanje v polfinale. Ob polčasu smo si na velikem ekranu ogledali dogajanje med Bayernom in Realom, ki je v prvih 45 minutah prineslo 5 golov, kar je ob domači predstavi prineslo nekaj grenkega priokusa. Ampak na koncu je sicer važen samo rezultat, katerega Arsenal trenutno bolj potrebuje kot umiranje od lepote, tako da letos bomo s tem pragmatizmom še potrpeli.
Za konec še nasvet: za pot nazaj proti mestu imejte pripravljenih več scenarijev, saj zna biti podzemna postaja Holloway Road zaprta. V tem primeru se je najlažje sprehoditi naprej do postaje Caledonian Road.
Žiga
