Severno londonski derbi! Prvi, ki sem ga videl v živo v moji 26-letni “karieri” navijanja za Arsenal.
Po dveh zaporednih porazih v pokalu nisem bil najbolj optimističen pred odhodom v London in motivacija za potovanje je bila zelo nizka.
Jutranji sneg v Budimpešti je povzročil malo nevšečnosti na letališču, zato je imel let dobro uro zamude. To mi je podrlo plane, saj sem pred tekmo planiral videti se Snooker Masters, ki je ravno v tem času potekal v Ally Pally.
Nič zato! Takoj po pristanku v Londonu me je že čakalo sporočilo od Cristiana (tudi član Arsenal Slovenija), da je na poti v London in da naj bom žejen. Motivacija in optimizem sta se hitro dvignila.
4 ure pred tekmo, čas za odhod proti pubu. Eno pivo v Twelve Pins, nato pa do Arsenal Supporters Cluba, kjer smo s kolegi iz Anglije, Madžarske, Italije in Danske predebatirali zakaj bomo in zakaj ne bomo kupili Benjamina Šeška. Pretiranega optimizma ni bilo čutiti, vendar pa se je po parih “pintih” vzdušje v pubu spremenilo. Še slaba ura do tekme. Gremo na stadion!
Vzdušje pričakovano dobro, še pivo pred prvim žvižgom in tekma se je začela. Sp*rsi so zadeli prvi, vendar pa smo tekmo rezultatsko hitro obrnili in pričakovano osvojili 3 točke proti ekipi, ki je blizu dna lestvice.
Pred odhodom v hotel še enkrat na hitro v Arsenal Supporters Club “na enega”, nato za zaslužen počitek.
Dan po tekmi, viden nasmešek na obrazu, zajtrk v hotelu in časa ravno se dovolj za hiter obisk Armouryja in pa odhod na letališče.
Aleš Adamič