Francesc Fàbregas Soler. Razlog, da je takrat nekajletni Mitja sprejel odločitev, ki bo za vedno zaznamovala njegovo življenje. Da bo navijal za Arsenal. Bi si lahko izbral klub, za katerega je težje dobiti karte? Dobro vprašanje.
Od Beograda in tihega navijanja za Arsenal na tribuni med Grobari proti Partizanu, tihega navijanja na Maksimiru proti Dinamu, do dejanske poti v London in gledanja tekme proti Aston Villi … a ne na Emiratesu, kot je bilo planirano, ampak žal v pubu zaradi zapletov s kartami. Mojo navijaško kariero so zaznamovali neuspešni poskusi obiska domače tekme in glasne podpore topničarjem.
No, po letih neuspelih poskusov je le posijala luč. S punco (sedaj uradno navijačico Arsenala) sva si priborila vstopnici za tekmo proti West Hamu! V Londonu. Na Emiratesu. Ne moreš, da verjameš. Ja nič, Skyscanner na laptopu, Booking na telefonu in akcija. Trip v London je bil splaniran en, dva, tri. V četrtek priletela, v petek igrala turista, v soboto pa končno akcija.
Prva postaja – The Armoury in obvezen nakup dresov. Eze 10 v rdeči, Saka 7 v modri. Druga postaja – prematch Asahi in vodka raspberry. Tretja postaja – sektor 123, vrsta 5, sedeža 883 in 884.
Po težkem razporedu na začetku sezone končno spet ena (na papirju) lažja tekma. A tekma, ki je v prejšnjih letih veljala za velik in spolzek bananin olupek. Upoštevati je treba tudi kadrovske spremembe pri londonskem rivalu, saj je dober teden dni pred tekmo na klopi gostov Grahama Potterja zamenjal Nuno Espirito Santo, ki ga je iz Nottingham Forresta (bojda) odnesel prav spor z našim bivšim športnim direktorjem Edujem Gasparjem. Čeprav ni imel veliko časa z ekipo, se je vedelo, da nas čaka West Ham, ki bo obrambno čvrstejši kot v prvih nekaj krogih.
West Ham je tekmo začel odločno in že po manj kot 30 sekundah igre smo branili svoj gol pred udarcem iz kota. A te uvodne pol minute je bilo zares vse, kar je West Ham pokazal v napadalnem smislu skozi celotno tekmo. Od konca prve minute dalje smo spremljali popolno prevlado topničarjev.
Arsenal je nekajkrat nevarno zapretil prek Timberja, Ezeja in Sake, ki je tudi dosegel gol, a je stranski sodnik upravičeno dvignil zastavico za prepovedan položaj. A vse ni bilo lepo.
Že na tretji zaporedni domači tekmi smo v prvem polčasu izgubili Martina Ødegaarda, ki si je poškodoval koleno in bo z igrišč odsoten nekaj tednov oz. mesecev. Nadomestil ga je njegov soimenjak Zubimendi. In prav on je pripravil priložnost Ezeju, po kateri je žoga končno našla pot mimo gostujočega vratarja, Alphonsa Areole.
Declan Rice, we got him half price.
Odpor West Hama je premagal kdo drug kot njihov bivši kapetan, ki so mu gostujoči navijači skozi celotno srečanje namenili kar nekaj žvižgov in ostrih besed. A hitro jih je utišal. Po dobrem strelu Ezeja je Areola žogo odbil proti točki za penal, kjer jo je pričakal Rice in jo poslal pod prečko za rezultat 1:0. Kako že gre tista “He left cause you’re …”?
V drugem polčasu smo spremljali podobno zgodbo in kmalu povišali izid na 2:0. Zubimendi je lepo zaposlil Timberja. Diouf je videl njegovo vtekanje, se spomnil starega štoperskega pravila “žoga gre lahko mimo, nasprotnik ne sme” in ga zrušil na meji kazenskega prostora. Sodnik je očitno pozabil, da sodi Arsenalu in pokazal na enajstmetrovko. Gyökeres ali Saka - kdo bo prevzel odgovornost? Vprašanje za mnoge, a ve se, kdo je alfa in omega te ekipe. Bukayo si je postavil žogo na penal in jo zanesljivo poslal v vratarjev levi zgornji kot. Areola se je odrinil v nasprotno smer in po stadionu je začel odmevati Abbin Voulez-Vous.
S tem je Saka odločil tekmo in zapečatil usodo West Hama, ki preprosto ni imel dovolj kakovosti, da bi lahko kakorkoli resneje zagrozil. Končalo se je 2:0.
Po tretjem zaporednem porazu Liverpoola, tokrat proti Chelseaju, se po sedmih odigranih krogih v international break odpravljamo na vrhu lestvice. In ne gledamo več nazaj.
Mitja in Urška
