Letošnji poletni obisk Londona s prijatelji je prinesel tudi moj prvi obisk stadiona Emirates. Ker je bilo v skupini več navijačev Arsenala, smo sklenili, da bo to ‘Dan za Arsenal’. Pisal se je 20. avgust, ko sem na Picadilly line nestrpno odšteval postaje do tiste z meni najljubšim imenom - ‘Arsenal’. Kmalu po prihodu iz podzemne postaje sem zagledal stadion, ki me je obdan z jutranjimi sončnimi žarki povsem navdušil. Sledilo je nekaj krogov okoli stadiona, fotografiranje in obisk trgovine ‘The Armoury’. Sklenili smo, da obisk stadiona zaključimo z vodenim ogledom, kjer sem stadion prvič v živo videl še iz druge perspektive - z reakcijo ‘wow’. Ker je bila tistega dne na sporedu tekma Arsenala v gosteh pri Bournemouthu, smo se odločili, da bomo tekmo spremljali v enem od bližnjih lokalov. Čas do tekme smo prebili s pohajkovanjem po severnem Londonu, nato pa se nekaj ur pred tekmo ustalili v pubu ‘The Tollington’, kjer se je iz minute v minuto povečevalo število gostov z Arsenalovimi dresi. V nabito polnem pubu, izobilju piva in izjemnem vzdušju smo pričakali in proslavili zmago Arsenala s 3:0. In ravno ta dan je bil ključen, da sem nekaj tednov pozneje punci dejal, da si eno izmed tekem preprosto morava ogledati v živo. Izkazalo se je, da bo to decembra na ti. ‘Boxing Day’.
Z novo navijačičo Arsenala Tejo sva se v praznični London odpravila 24. decembra in v dneh do tekme v božičnem vzdušju uživala ob ogledih znamenitosti. Vseeno pa sva po tihem oba nestrpno pričakovala ponedeljek - dan za tekmo. Takoj zjutraj sva se usedla na Picadilly line in odpeljala do postaje z najlepšim imenom. Tako kot avgusta naju je tudi tokrat ob prihodu iz postaje stadion Emirates povsem osupnil. Po počasnem kroženju okoli stadiona sva se odpravila do kavarne ‘Little Wonder Cafe’, kjer sva ob pogledu na stadion uživala v odličnem klasičnem angleškem zajtrku. Sledil je ponovni obisk trgovine ‘The Armoury’. Čas do tekme sva želela preživeti z obiski pubov, v katerih se zbirajo Arsenalovi privrženci, vendar je praznični delovni čas to preprečil. Zato je bilo potrebno spremeniti plane. Ogledala sva si stari Arsenalov stadion ‘Highbury’ oz. bolje rečeno - njegove ostanke. Končno je sledil obisk puba ‘The Gunners’, ki se je v obdobju ure in pol že dodobra napolnil, vzdušje pred tekmo pa precej naelektrilo. Približno tri ure pred začetkom tekme sva obiskala še ‘The Tollington’ na drugi strani stadiona in imela sva srečo, da sva sploh lahko vstopila, saj je bil pub nabito poln, vzdušje pa ob glasnem prepevanju navijaških pesmih izjemno. Čas tam je minil zelo hitro in naenkrat je bilo samo še uro in pol do tekme, torej se je bilo potrebno odpraviti nazaj do stadiona.
Dobro uro pred tekmo sva bila na tribunah. Čas do tekme sva prebila s fotografiranjem, pregledovanjem enajsteric in pokušanjem piva ob spremljanju zadnjih minut tekme med Aston Villo in Liverpoolom, skupaj z ostalimi privrženci Arsenala, nato pa je naposled napočil čas za tekmo.
Ura je odbila 20:00 po lokalnem času, ko je sodnik po minuti aplavza za Georga Cohena s piskom naznanil začetek tekme. Od prve minute smo igrali odlično, povsem kontrolirali igro in si po izgubljenih žogah z odličnim presingom takoj pridobivali posest. V 5. minuti prva eksplozija veselja po zadetku Sakaja, ki pa so ga sodniki hitro prekinili zaradi prepovedanega položaja asistenta Nketiaha. Kljub temu smo nadaljevali brez pretirane panike, saj je igra res obetala in vsi na stadionu smo verjeli, da nam zmaga ne more uiti. Vmes smo izvedeli, da se je na Emirates prvič po štiri in pol letih vrnil eden in edini Arsene Wenger. Stadion ga je navdušeno sprejel z vzkliki “There is only one Arsene Wenger” in ga z napevi vse do konca tekme spominjal, da ga privrženci kluba resnično obožujemo. Nato pa šok v 25. minuti - prekršek Salibe nad Bowenom in enajstmetrovka, ki jo je Benrahma uspešno pretvoril v zadetek in goste popeljal v vodstvo. Šokirana množica na Emiratesu je hitro odgovorila z vzkliki “Arsenal, Arsenal, Arsenal” in naše ljubljence motivirala, da nadaljujejo z enako igro, kot pred prejetim zadetkom. Pritiski na nasprotnikova vrata so postali še intenzivnejši, vendar nam do konca prvega polčasa ni uspelo resneje ogroziti našega bivšega nogometaša Lukasza Fabianskega. Tik pred zadnjim piskom v prvem delu igre pa strel Ødegaarda, odbita žoga Cresswella v kazenskem prostoru in glasen vzklik celega stadiona v želji po enajstmetrovki. Sodnik jo je zapiskal, vendar je VAR odločitev kasneje razveljavil. Na stadionu je bilo čutiti izjemno napeto vzdušje, uperjeno proti sodnikom, ki so bili ob polčasu glasno izžvižgani. Če so bile frustracije navijačev velike, so igralci Arsenala ostali izjemno mirni, kar se je opazilo tudi iz tribun, saj pretiranega pritoževanja pri sodnikih ni bilo moč opaziti, kar me je glede na mladost naše ekipe izjemno navdušilo.
Drugi polčas smo še nadgradili in igro povsem dominirali, kar se je poplačalo v 53. Minuti. Ponovno strel Ødegaarda z razdalje, žogo je na poti proti vratom ustavil Saka in jo pospravil v mrežo. Izenačenje! Vsesplošna evforija na tribunah! Čutili smo, da bomo priča preobratu. In nismo čakali dolgo. Podaja odličnega Xhake, strel Martinellija ob bližnji vratnici in eksplozija navdušenja na Emiratesu v 58. minuti. 2:1! Nepopisno veselje, tuljenje in objemanje! V 69. minuti pa nova doza navdušenja. Eddie Nketiah po izjemnem obratu za 3:1 in tribune so ponovno eksplodirale! Mlademu napadalcu, ki je imel za sabo odlično tekmo in ki je bil v zadnjem obdobju tarča številnih dvomov, so se zahvalile s skandiranjem “Eddie, Eddie, Eddie”. Tekmo smo nato ob napevih “We are top of the league” mirno pripeljali do konca.
Po zadnjem sodnikovem žvižgu je bilo v zraku čutiti veliko veselje in tudi olajšanje, saj nismo bili povsem prepričani, v kakšnem stanju bo naša še zelo mlada ekipa po končanem svetovnem prvenstvu v Katarju. Izkazalo se je, da smo nadaljevali tam, kjer smo novembra končali. Igra je ponovno navdušila. Tudi po nepričakovanem zaostanku smo ostali izjemno mirni in kljub mladosti odgovorili v slogu najboljših in najizkušenejših ekip. Pokazali smo karakter, voljo po zmagi in nenazadnje tudi izjemno kakovost. Odličen Londonski derbi!
Up the Arsenal!
Mario Farič
