Po prejetju kart za tekmo Arsenal – Wolves in začetnem veselju ter navdušenju, sva z očetom lahko začela načrtovati najin izlet v predbožični London. V britansko prestolnico sva prispela v petek zjutraj in si dan popestrila z obiskovanjem znamenitosti, božičnih marketov ter pubov.
Po prespani noči je sledila sobota, ki je bila namenjena vrhuncu najinega izleta – obračunu 16. kroga Premier lige na domačem Emiratesu, kjer je v goste prispela ekipa Wolves . Dan sva začela s tradicionalnim angleškim zajtrkom, po krajšem obisku Camden marketa, okoliškega puba in The Armourya, pa sva z velikimi pričakovanji in navdušenjem odšla na stadion.
Tekma se je začela zaspano in morda je bilo to tudi pričakovati, saj je Arsenal le tri dni pred tem igral tekmo lige prvakov, gostje pa so imeli več časa počitek in za pripravo na tekmo. Arsenal je kljub zaspanemu zacetku prevzel vajeti igre in dominiral na igrišču vendar brez kakšnih velikih priložnosti. Po nekaj zgrešenih priložnostih ter dobrih blokih branilcev Wolvsov je sodnik odpiskal polčas. Kljub neodločenemu izidu je bilo med polčasom mogoče pričakovati, da bo Arsenal v drugem polčasu zabil gol in tekmo, ki se je praktično dogajala le na polovici gostov, dobil ter uspešno pripeljal do konca. Na samem začetku drugega polčasa se je to skorajda tudi zgodilo, ko je gostujoči vratar izvrstno ubranil poizkus domačega zvezdnika Declana Ricea. Priložnosti so se naberale vse do 70min ko je po kotu Sake avtogol zabil vratar Johnstone . Ob nekaj zamenjavah trenerja Mikela Artete je ritem padal kar so v 89min iskoristili gostje. Nato pa v 92min gol Jesusa (vsaj tako je rekel speaker na stadionu), ki je dvignil stadion na noge in popravil vzdusje
Po tekmi je bilo v zraku mogoče čutiti nekaj negodovanja kljub zmagi saj je Wolverhampton zadnja ekipa brez zmage.
