Končno je prišel čas za začetek nove sezone Premier league in s tem nove možnosti za osvojitev naslova, na katerega že (pre)dolgo čakamo. Uvodna domača tekma z Wolvesi se je zdela kot nalašč za vpis prvih treh točk na račun ekipe trenerja Mikela Artete.
Z očetom sva se v London odpravila v petek zvečer in sva se zaradi poznega prihoda hitro odpravila v prenočišče, da bi se dobro spočila za pomemben soboten dan. V soboto sva se že v dopoldanskih urah odpravila proti Emiratesu in sicer kar peš, saj je bilo prenočišče oddaljeno le slabe pol ure stran. Pred stadionom sva se morala obvezno ustaviti v Tollington Arms, kjer je bilo že pred poldnevom vzdušje na vrhuncu. Videlo se je, da je bil premor med sezonama vsem topničarjem predolg. Ob pivu smo izmenjali nekaj besed z navijači iz Švedske, nato pa sva se nekaj ur pred tekmo odpravila proti tribunam. Še krajši postanek za nakupe v Armouryju in skoraj je bil že čas za začetek tekme. V zadnjih minutah pred tekmo sva se v notranjosti Emiratesa podružila še s člani navijaškega kluba North Wales Gooners, katerega predsednik je izrazil namero o sodelovanju naših dve klubov v prihodnosti.
Nato se je začel slavnostni začetek tekme. Brez presenečenj v prvi postavi, mogoče je kdo pričakoval Timberja ali Calafiorija na levem boku, ostalo pa je bila preverjena različica iz prejšnje sezone. Prva malce nevarnejša priložnost je pripadla gostom, vendar gol Raye ni bil resno ogrožen. Sledila je dominacija domačih, ki je bila kronana v 25. minuti, ko je po izvrstnem predložku Sake z glavo zadel Kai Havertz za prvi gol Arsenala v novi sezoni. Kmalu za tem je sledila verjetno največja priložnost Wolvesov na tekmi, ko je strel z glavo Strand Larsena ubranil, na ta dan odlični, David Raya. V prvem delu drugega polčasa so bili sicer malo bolj podjetni gostje iz Wolverhamptona, ampak je kakršnekoli dvome o zmagovalcu razblinil Saka, ki je asistenci dodal še zadetek. Do konca tekme je bilo ob menjavah na obeh straneh še nekaj priložnosti, a se rezultat ni več spreminjal. Zadnji sodniški žvižg in tri točke so več kot zasluženo ostale doma. Po tekmi sva se skupaj z ostalimi navijači ob navdušenju in prepevanju odpravila nazaj proti stanovanju, da sva si odpočila, saj bilo pred nama še nekaj pestrih dni v Londonu.
Prisotnost na otvoritveni tekmi sezone nama je bila izjemna izkušnja, še posebej očetu, ki je prvič doživel vzdušje Emiratesa, ki smo mu priča v zadnjih letih. Zato gredo vse zahvale klubu Arsenal Slovenija, da so to omogočili. Sedaj pa grem, čeprav pred zaslon, spremljat preostanek, upam da zmagovalne sezone.
Come on you Gunners!
Jure
